STROKOVNI DAN ZPGPS 2020

PLESNO-GIBALNA PSIHOTERAPIJA  V OBDOBJIH OMEJEVANJA TELESNE BLIŽINE IN SOCIALNIH STIKOV: IZZIVI IN POTENCIALI

Strokovni dan Združenja plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije je potekal v petek, 16. oktobra 2020, od 8.30 do 15.30. ure v spletni aplikaciji zoom.

PROGRAM: 

9.00-9.50  Aleksandra Schuller, UTELEŠENA/UDEJANJENA AKTIVNA IMAGINACIJA: ZAKAJ PRAKSA AVTENTIČNEGA GIBANJA LAHKO POTEKA TUDI NA DALJAVO?

Plesno-gibalna psihoterapija (PGP) ima veliko različnih metod in pristopov, ki jih druži prepričanje, da ima telo spomin, svoje védenje in tudi sebi lastne načine izražanja tega, kar vé. V naših telesih odzvanja vse, kar izkušamo: čustva, misli, podobe, zvoki, taktilni občutki in druge zaznave. Podobno je z gibanjem, v katerem se (če to dopustimo) lahko izrazi živi tok našega notranjega sveta kakor tudi dinamika naših medosebnih odnosov in stikov, ki jih imamo z vsemi drugimi oblikami življenja, ki nas obdaja.

Jungovski PGP pristop Avtentično gibanje (imenovan tudi aktivna imaginacija v gibanju) se na specifičen način posveča prvoosebnemu raziskovanju tega, kar se za gibalce (kliente) uteleša in udejanja v poteku gibalne izkušnje. Slednja zmeraj poteka v prisotnosti zunanje priče (tj. za AG usposobljenega plesno-gibalnega psihoterapevta ali jungovskega analitika), ki je neke vrste utelešeni odsev gibalčeve lastne zmožnosti za avtorefleksijo: zunanja priča je gibalčev sopotnik v procesu odgrinjanja vsebinskih plasti, ki se razkrivajo preko gibalnih in drugih metafor, s katerimi se klient sreča v poteku svoje gibalne sekvence.

Zakaj in na kakšne načine je mogoče tovrstno umetost refleksije razvijati tudi takrat, ko gibalec in priča nimata možnosti za neposredno srečanje v studiu za Avtentično gibanje?

 Ključne besede: telesni spomin, metafora in umetnostne terapije, gibalna metafora v plesno-gibalni psihoterapiji, Disciplina Avtentično gibanje, utelešena/udejanjena aktivna imaginacija

10.00-10.50  Alenka Lin Vrbančič Simonič, UTELEŠENI MEDOSEBNI PROSTOR: BITI BLIZU, TUDI KO SI DALEČ

V plesno-gibalni psihoterapiji ima koncept utelešenega medosebnega prostora osrednje mesto ter se nanaša na kvaliteto povezanosti med posameznikoma / posamezniki ne glede na njuno/njihovo dejansko oddaljenost. Krizna situacija, ki zahteva določen odmik in distanco, je lahko hkrati tudi izziv, da se fokus prenese iz vsebinskega na odnosni vidik. Kaj nam je v pomoč pri ustvarjanju ter oblikovanju tega skupnega prostora povezanosti? Kako vse to prihaja do izraza v krizni situaciji in komunikaciji na daljavo ali ob večji fizični distanci?

Prispevek se osredotoča specifični potencial plesno-gibalne psihoterapije za komunikacijo, razvoj komunikacije ter medosebnih odnosov. Gibanje v prostoru se v navezavi ne temeljne gibalne vzorce in razvojno zaporedje, ki ima nevrofiziološko osnovo, razvija najprej kot “razvojni prostor” ter postopoma prehaja v gibanje po širšem prostoru. Hkrati je gibanje v prostoru povezano tudi z razvojem  navezanosti v zgodnjem otroštvu in se pomembno navezuje tudi na sam (psiho)terapevtski odnos, za katerega vemo, da je, ne glede na psihoterapevtski pristop, ključni dejavnik v samem procesu psihoterapije.

Ključne besede: plesno-gibalna psihoterapija, proksemija, navezanost, koregulacija,  komunikacija

11.00-11.50  Vesna Jevšenak, DOTIK IN TELESNI STIK V PLESNO-GIBALNI PSIHOTERAPIJI

V času pandemije koronavirusa sta dotik in fizična razdalja (bližina in oddaljenost) postala nesprejemljiva pri delu s klienti. V plesno-gibalni psihoterapiji pa igrata pomembno vlogo in doprineseta novo dimenzijo terapevtskega odnosa.

Prispevek povzema teorijo in prakso glede dotika in telesnega stika v psihoterapiji na splošno in v plesno-gibalni psihoterapiji. Opisana bo njuna pojavnost in vloga v plesno-gibalni psihoterapiji. Pojasnjena bo razlika med različnimi vrstami dotika in telesnega stika predvsem v kontekstu etičnega vprašanja prehajanja mej. Prav tako bo predstavljena pozitivna vloga dotika in telesnega stika v plesno-gibalni psihoterapiji.

Ključne besede: dotik, telesni stik, plesno-gibalna psihoterapija, psihoterapija, meje, etična vprašanja

ODMOR

13.00-13.50  Tamara Sernec, PLESNO-GIBALNA PSIHOTERAPIJA: SMERNICE ZA DELO NA DALJAVO Z OTROKI IN MLADOSTNIKI

V teoretičnem prispevku se je avtorica osredotočila na možnosti ter prepreke povezane s plesno-gibalno psihoterapijo kot obliko pomoči ranljivim skupinam otrok in mladostnikov ter njihovim družinam, ki se jo izvaja na daljavo. Na podlagi trenutno dostopnih virov ter z upoštevanjem specifike izvajanja plesno-gibalne psihoterapije s to populacijo je oblikovala praktična vodila, kako se pripraviti ter tudi voditi srečanja.

Ključne besede: zdravje na daljavo, terapija na daljavo, orodja in tehnike plesno-gibalne psihoterapije za otroke in mladostnike

14.00-14.50  Neva Kralj, PLESNO-GIBALNA PSIHOTERAPIJA V KLINIČNI PRAKSI

Telesna govorica je skupna vsem ljudem, ne glede na življenjsko in kulturno okolje, odkar se rodimo. Osebe z motnjami hranjenja so svoje izkušnje in občutke skrile globoko v svoje telo, v podzavedno globino. Odnos do svojega telesa se pri njih osredotoča na pogosto še edino možno kontrolo samega sebe, na telesno težo in podobo. Večkrat ga opisujejo kot ranljiv, tuj«, »odtujen« in »sovražen«. PGT z osebami z motnjami hranjenja je izjemno dobrodošla prav zato, ker vključuje delo na telesnem nivoju in pacientovo telesno vključevanje v proces zdravljenja. Otroci in mladostniki lažje izrazijo svoja čustvena stanja, ki jih težko verbalizirajo.

Ključne besede: klinično okolje, mladostniki, motnje hranjenja, telo, plesno-gibalna terapija

 

Dodaj odgovor