Plesno-gibalna psihoterapija (PGP) je ena izmed petih umetnostnoterapevtskih modalitet (likovna, dramska, glasbena, plesno-gibalna in integrativna umetnostna terapija) ter tisti »utelešeni/udejanjeni« psihoterapevski pristop, ki se osredotoča na izrazni in komunikacijski potencial telesnega gibanja/plesa.
Vse vrste umetnostnih terapij se ukvarjajo s terapevtsko razsežnostjo ustvarjalnega procesa: vsaka izmed njih je razvila tudi različne metode in pristope, ki omogočajo, da v umetnostnoterapevtskih procesih klienti lahko udejanjijo, raziskujejo in reflektirajo svoja čustva, občutke, prepričanja, načine delovanja, dinamike medosebnih odnosov, življenjskih dogodkov in situacij. Pri plesno-gibalni psihoterapiji pa vse to dobesedno izkusijo in izrazijo skozi svoje telo, utelesijo in udejanjijo v gibanju.
V gibanju telesa se odraža kompleksnost posameznikove osebnosti. Preko telesa, gibanja in plesa dostopamo do različnih vrst telesnega spomina, tudi do nezavednih vsebin, zato mora plesno-gibalno terapevtski proces nuditi varno in zaupno okolje za njihovo raziskovanje, (ne)verbalno refleksijo kakor tudi pomoč pri njihovi integraciji.
Sodobna plesno-gibalna psihoterapija ima širok spekter tehnik in pristopov: od metod analize gibanja do pristopov, ki izpostavljajo predvsem pomen kinestetične intersubjektivnosti in pričevanja gibanja. Plesno-gibalni psihoterapevti lahko delujejo v okviru enega samega pristopa/metode ali integrativno (uporabljajo različne metode, tehnike in pristope PGP, tudi v kombinaciji z drugimi umetnostnimi izraznimi sredstvi).
Natančna struktura PGP srečanja je odvisna od potreb in značilnosti klientov; večina PGP ur pa vsebuje naslednje procesne faze: uvodno uglaševanje, ogrevanje, osrednji del gibalne sekvence, sproščanje, zaključek in sklepno refleksijo.
Za vključitev v PGP proces ne potrebujemo posebnih sposobnosti ali veščinskih (plesnih) znanj. Plesno-gibalna psihoterapija poteka v individualni ali v skupinski obliki; število srečanj je lahko določeno vnaprej ali pa je proces PGP časovno odprt. Podrobnosti sodelovanja med plesno-gibalnimi psihoterapevti in njihovimi klienti so opredeljene v t.i. terapevtskem dogovoru, pri oblikovanju katerega sodelujeta oba, plesno-gibalni psihoterapevt in klient.
PLESNO-GIBALNA PSIHOTERAPIJA
Plesno-gibalna psihoterapija (PGP) je ena izmed petih umetnostnoterapevtskih modalitet (likovna, dramska, glasbena, plesno-gibalna in integrativna umetnostna terapija) ter tisti »utelešeni/udejanjeni« psihoterapevski pristop, ki se osredotoča na izrazni in komunikacijski potencial telesnega gibanja/plesa.
Vse vrste umetnostnih terapij se ukvarjajo s terapevtsko razsežnostjo ustvarjalnega procesa: vsaka izmed njih je razvila tudi različne metode in pristope, ki omogočajo, da v umetnostnoterapevtskih procesih klienti lahko udejanjijo, raziskujejo in reflektirajo svoja čustva, občutke, prepričanja, načine delovanja, dinamike medosebnih odnosov, življenjskih dogodkov in situacij. Pri plesno-gibalni psihoterapiji pa vse to dobesedno izkusijo in izrazijo skozi svoje telo, utelesijo in udejanjijo v gibanju.
V gibanju telesa se odraža kompleksnost posameznikove osebnosti. Preko telesa, gibanja in plesa dostopamo do različnih vrst telesnega spomina, tudi do nezavednih vsebin, zato mora plesno-gibalno terapevtski proces nuditi varno in zaupno okolje za njihovo raziskovanje, (ne)verbalno refleksijo kakor tudi pomoč pri njihovi integraciji.
Sodobna plesno-gibalna psihoterapija ima širok spekter tehnik in pristopov: od metod analize gibanja do pristopov, ki izpostavljajo predvsem pomen kinestetične intersubjektivnosti in pričevanja gibanja. Plesno-gibalni psihoterapevti lahko delujejo v okviru enega samega pristopa/metode ali integrativno (uporabljajo različne metode, tehnike in pristope PGP, tudi v kombinaciji z drugimi umetnostnimi izraznimi sredstvi).
Natančna struktura PGP srečanja je odvisna od potreb in značilnosti klientov; večina PGP ur pa vsebuje naslednje procesne faze: uvodno uglaševanje, ogrevanje, osrednji del gibalne sekvence, sproščanje, zaključek in sklepno refleksijo.
Za vključitev v PGP proces ne potrebujemo posebnih sposobnosti ali veščinskih (plesnih) znanj. Plesno-gibalna psihoterapija poteka v individualni ali v skupinski obliki; število srečanj je lahko določeno vnaprej ali pa je proces PGP časovno odprt. Podrobnosti sodelovanja med plesno-gibalnimi psihoterapevti in njihovimi klienti so opredeljene v t.i. terapevtskem dogovoru, pri oblikovanju katerega sodelujeta oba, plesno-gibalni psihoterapevt in klient.
Najnovejši prispevki
Arhivi
Strani