Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Štefanova ulica 5
1000 Ljubljana
Zadeva: Odgovor na Pojasnila glede Uredbe o določitvi dovoljenih psihoterapevtskih pristopov plesno-gibalna psihoterapija in likovna psihoterapija
Spoštovani,
v zvezi s Pojasnili glede Uredbe o določitvi dovoljenih psihoterapevtskih pristopov (v nadaljevanju Pojasnilo) podajamo odgovor na del, ki se nanaša na plesno-gibalno in likovno psihoterapijo.
Uvodoma poudarjamo, da se z obrazložitvijo, da likovne psihoterapije in plesno-gibalne psihoterapije ni mogoče upoštevati kot samostojnih psihoterapevtskih pristopov, ne strinjamo. Po našem mnenju pojasnilo temelji na:
- napačni strokovni in terminološki predpostavki,
- nepopolno ugotovljenem stanju področja v Evropi in svetu ter
- na neustrezni uporabi meril iz Pravilnika o merilih in kriterijih za priznavanje, evalvacijo in spremljanje kakovosti psihoterapevtskih pristopov.
Ministrstvo v svojem Pojasnilu navaja, da sta likovna in plesno-gibalna psihoterapija »podsistema oziroma podpristopa v okviru umetnostne terapije (ang. Art therapy)«. Takšna opredelitev ni skladna z mednarodno strokovno rabo pojmov. V mednarodnem prostoru pomeni Art Therapy izključno likovno psihoterapijo, pojem Arts Therapies oziroma Creative Arts Therapies pa označuje več samostojno razvitih umetnostnoterapevtskih pristopov. Mednje sodijo izključno likovna psihoterapija, glasbena terapija, dramska terapija in plesno-gibalna psihoterapija.
Gre za sorodna, vendar samostojno razvita psihoterapevtska pristopa, ne za podvrsti nekakšne generične »Art therapy«. Takšno razlikovanje ni zgolj jezikovno, temveč bistveno vpliva na presojo: s tem ko MZ RS v Pojasnilih napačno definira plesno-gibalno in likovno psihoterapijo, že izhodiščno spregleda, da imata navedena umetnostnoterapevtska pristopa vsak svojo teorijo, metode, diagnostične oziroma formulacijske modele, izobraževalne in etične standarde, mednarodno strokovno infrastrukturo ter raziskovalno literaturo.
Plesno-gibalna psihoterapija ni podvrsta likovne terapije in ni zgolj podporna umetnostna tehnika. Je samostojen psihoterapevtski pristop, ki uporablja gibanje in ples kot primarni medij kliničnega raziskovanja, terapevtskega odnosa, ocenjevanja, intervencije in terapevtske spremembe. American Dance Therapy Association plesno-gibalno terapijo opredeljuje kot psihoterapevtsko uporabo gibanja za spodbujanje čustvene, socialne, kognitivne in telesne integracije posameznika ter izrecno navaja, da terapevti pri svojem delu opazujejo in ocenjujejo gibanje uporabnikov ter uporabljajo verbalno in neverbalno komunikacijo za oblikovanje intervencij.[1] Posebno pojasnilo ADTA dodatno navaja, da gibanje telesa hkrati zagotavlja sredstvo ocenjevanja in način intervencije.[2]
European Association Dance Movement Therapy prav tako opredeljuje plesno-gibalno (psiho)terapijo kot terapevtsko uporabo gibanja za spodbujanje čustvene, kognitivne, telesne, duhovne in socialne integracije posameznika.[3] EADMT je evropska krovna organizacija nacionalnih strokovnih združenj za plesno-gibalno terapijo in deluje za razvoj strokovne prakse, priznanje poklica ter kakovost prakse in izobraževanj v Evropi.[4]
To potrjuje tudi britanska strokovna in poklicna infrastruktura. V Združenem kraljestvu deluje Association for Dance Movement Psychotherapy UK (ADMP UK), strokovno telo za plesno-gibalno psihoterapijo. ADMP UK je članica European Association Dance Movement Therapy (EADMT) in UK Council for Psychotherapy (UKCP), kar je pomembno z vidika umeščenosti plesno-gibalne psihoterapije v psihoterapevtski strokovni prostor Združenega kraljestva.[5]
Na slovenski ravni deluje Združenje plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije (ZPGPS), krovna nacionalna strokovna organizacija za področje plesno-gibalne psihoterapije. ZPGPS je v letu 2019 postalo polnopravni član Evropske zveze za plesno-gibalno terapijo (EADMT), od leta 2020 pa ima tudi polnopravno članstvo v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP).[6] SKZP ZPGPS izrecno navaja med svojimi člani pod pristopom plesno-gibalna psihoterapija.[7] To dodatno potrjuje, da je PGP v slovenskem strokovnem psihoterapevtskem prostoru že prepoznana kot samostojen pristop.
Enako velja za likovno psihoterapijo. Ta ni zgolj ustvarjalna dejavnost, podporna aktivnost ali tehnika sproščanja, temveč samostojno razvit psihoterapevtski pristop, ki uporablja likovno izražanje, ustvarjalni proces, psihološko teorijo in terapevtski odnos kot temeljne elemente obravnave. American Art Therapy Association likovno terapijo opredeljuje kot poklic na področju duševnega zdravja, ki vključuje aktivno ustvarjanje, ustvarjalni proces, uporabljeno psihološko teorijo in človeško izkušnjo v psihoterapevtskem odnosu.[8] British Association of Art Therapists navaja, da sta v Združenem kraljestvu naziva »art therapist« in »art psychotherapist« zakonsko varovana in da morajo biti vsi likovni (psiho)terapevti registrirani pri Health and Care Professions Council.[9] Tudi HCPC opredeljuje umetnostne terapevte kot psihološke terapevte z umetnostnim usposabljanjem in usposabljanjem za psihološke intervencije, pri čemer kot varovane nazive navaja med drugim »art psychotherapist« in »art therapist«.[10]
Na evropski ravni obstaja European Federation of Art Therapy (EFAT), ki povezuje likovne terapevte in strokovna združenja za likovno terapijo v Evropi ter deluje za razvoj strokovne prakse, izobraževanja, raziskovanja in priznanja poklica.[11] V Sloveniji deluje Združenje likovnih terapevtov Slovenije (ZLIT), ki se ukvarja z razvojem in krepitvijo likovno terapevtske panoge v Sloveniji; od leta 2021 je tudi polnopravni član EFAT in vodi Register likovnih terapevtov v Sloveniji.[12] ZLIT likovno terapijo opredeljuje kot obliko psihoterapije, ki uporablja likovno izražanje kot primarno obliko komunikacije med terapevtom in udeležencem.[13] SKZP ZLIT izrecno navaja med svojimi polnopravnimi člani pod pristopom likovna psihoterapija.[14]
Pojasnilo ministrstva zato ne obravnava pravilnega strokovnega predmeta. Plesno-gibalna psihoterapija in likovna psihoterapija nista bili predlagani kot generična »umetnostna terapija« in tudi ne kot podporni metodi/tehniki, temveč kot samostojno razvita umetnostnoterapevtska oziroma psihoterapevtska pristopa: v mednarodni strokovni rabi znana pod imenoma Dance Movement Psychotherapy/Dance Movement Therapy oziroma Art Psychotherapy/Art Therapy. Napačna terminološka kategorizacija je vodila v napačen materialni sklep.
Tudi stanje v evropskem in širšem mednarodnem prostoru ne podpira zaključka, da gre pri plesno-gibalni in likovni psihoterapiji zgolj za podporni terapiji. Pri plesno-gibalni psihoterapiji to potrjujejo zlasti ADTA, EADMT, ADMP UK, ZPGPS in SKZP, pri likovni psihoterapiji pa AATA, BAAT, HCPC, EFAT, ZLIT in SKZP. Ti viri kažejo, da gre za samostojno razvita psihoterapevtska pristopa z lastnimi organizacijami, standardi, registri, izobraževanji in strokovno identiteto.
Dodatno opozarjamo, da tudi klinične smernice ne potrjujejo stališča, da so umetnostne terapije zgolj podporne aktivnosti brez psihoterapevtskega značaja. NICE v smernicah za psihozo in shizofrenijo pri odraslih umetnostne terapije umešča med psihološke in psihosocialne intervencije ter določa, da naj jih izvajajo registrirani umetnostni terapevti z izkušnjami na področju psihoze oziroma shizofrenije. Smernice izrecno navajajo, da naj umetnostne terapije združujejo psihoterapevtske tehnike z dejavnostjo, namenjeno spodbujanju ustvarjalnega izražanja, ter da naj med cilji vključujejo razvijanje novih načinov doživljanja sebe in odnosov z drugimi, organizacijo izkušenj ter razumevanje čustev, ki se pojavijo v ustvarjalnem procesu.[15] NICE hkrati razlikuje umetnostne terapije od svetovanja in podporne psihoterapije, saj za slednje določa, naj se jih pri psihozi in shizofreniji ne ponuja rutinsko kot specifičnih intervencij, medtem ko umetnostne terapije navaja med učinkovitejšimi psihološkimi obravnavami.[16]
Navedeno ne pomeni, da je vsaka uporaba umetnosti v zdravstvenem, socialnem ali izobraževalnem okolju psihoterapija. Prav nasprotno: ravno zato je treba razlikovati med širšim kontinuumom umetnosti in zdravja, umetnostnimi intervencijami, podporno uporabo umetnosti ter strokovno reguliranimi umetnostnoterapevtskimi oziroma psihoterapevtskimi pristopi. plesno – gibalni psihoterapiji in likovni psihoterapiji sta bila predstavljena kot slednje: kot pristopa z lastno teorijo, specifičnimi mehanizmi terapevtske spremembe, etičnimi, izobraževalnimi in poklicnimi standardi, formalno strukturiranim izobraževanjem in raziskovalno odgovornostjo.
Predloženo gradivo za plesno-gibalno psihoterapijo je sistematično prikazalo, da plesno-gibalna psihoterapija izpolnjuje osnovna in dodatna merila Pravilnika. V njem so posebej obravnavani široka in mednarodno publicirana teoretska podlaga, znanstvene revije s področja plesno-gibalne psihoterapije, temeljne znanstvene monografije, mednarodna strokovna združenja, upoštevanje uporabnikovih preferenc in kulturnega ozadja, specifičen način diagnostike oziroma klinične formulacije, randomizirane klinične raziskave, sistematični pregledi in metaanalize, druge kvantitativne in kvalitativne študije izidov in procesa, študije mehanizmov terapevtske spremembe, študije primerov, mednarodne zdravstvene in socialne politike, primeri dobrih praks, klinična odličnost ter mnenja mednarodnih strokovnih združenj, visokošolskih in kliničnih ustanov.
Primerljivo bi moralo ministrstvo presojati tudi likovno psihoterapijo, tj. kot samostojni psihoterapevtski pristop, ne pa je zavrniti na podlagi splošne, nediferencirane in strokovno napačne opredelitve kot »Art therapy« ter mnenja, da ustreza »podporni terapiji«. Če ministrstvo meni, da likovna ali plesno-gibalna psihoterapija ne izpolnjujeta meril, mora to obrazložiti po posameznem merilu, z navedbo konkretnih razlogov in z vsebinsko opredelitvijo do predloženih oziroma razpoložljivih dokazil. Pavšalna kategorizacija plesno-gibalne in likovne psihoterapije kot podpornih terapij ne more nadomestiti presoje teoretske podlage, raziskovalnih dokazov, mednarodnih strokovnih organizacij, izobraževalnih standardov, kliničnih smernic in mednarodne prakse.
Posebej poudarjamo, da plesno-gibalna psihoterapija ne naslavlja zgolj simptomatike ali splošnega počutja, temveč deluje na ravni utelešenih odnosnih vzorcev, afektivne regulacije, telesne organizacije, neverbalne komunikacije, implicitnega spomina, razvoja sebstva, meja, ritma, prostora, dinamike in kinestetičnega uglaševanja. Gibanje v plesno-gibalni psihoterapiji ni dodatek k verbalni terapiji, temveč primarni terapevtski jezik, sredstvo kliničnega ocenjevanja in način intervencije.
Prav tako likovna psihoterapija ne pomeni zgolj ustvarjalne aktivnosti, temveč uporablja likovno izražanje, simbolizacijo, material, podobo, ustvarjalni proces in terapevtski odnos kot sredstva kliničnega razumevanja, izražanja, regulacije, integracije in terapevtske spremembe. Pri obeh pristopih umetnostni medij ni dodatek psihoterapiji, temveč sestavni del psihoterapevtskega procesa.
Plesno-gibalna in likovna psihoterapija zato po svoji naravi ustrezata zakonski opredelitvi psihoterapevtskega pristopa kot konceptualnega temelja, modela, teorije in filozofije razumevanja človekovega razvoja, mišljenja, čustvovanja in vedenja ter strategij psihoterapevtske obravnave in intervencij.
Glede na navedeno predlagamo, da ministrstvo ponovno opravi presojo plesno-gibalne in likovne psihoterapije na pravilno ugotovljeni strokovni podlagi, torej kot presojo plesno-gibalne psihoterapije/plesno-gibalne terapije (v mednarodni terminologiji se uporabljata imeni Dance Movement Psychotherapy/Dance Movement Therapy in sta sopomenki) in likovne psihoterapije/likovne terapije (v mednarodni terminologiji to področje označujeta imeni Art Psychotherapy/Art Therapy, ki sta sinonima).
Pri tej presoji naj ministrstvo upošteva mednarodno strokovno terminologijo in razlikovanje med Art Therapy kot likovno terapijo/likovno psihoterapijo in Arts Therapies/Creative Arts Therapies kot krovnim imenom za štiri samostojne umetnostnoterapevtske pristope (likovna, dramska, glasbena in plesno-gibalna psihoterapija), ki niso nikjer v svetu izenačeni z nekakšno »Art therapy« niti niso njeni »podpristopi«.
Predlagamo, da se Uredba o določitvi dovoljenih psihoterapevtskih pristopov dopolni tako, da se med dovoljene psihoterapevtske pristope uvrstita:
Plesno-gibalna psihoterapija, imenovana tudi plesno-gibalna terapija;
in
Likovna psihoterapija, imenovana tudi likovna terapija.
Podredno predlagamo, da ministrstvo, če predlogu ne sledi, pripravi konkretno, individualizirano in strokovno obrazloženo opredelitev po vsakem posameznem merilu Pravilnika, z navedbo, katero merilo naj ne bi bilo izpolnjeno in zakaj, ter se izrecno opredeli do dokazil o mednarodni strokovni, raziskovalni, klinični, izobraževalni in poklicni uveljavljenosti plesno-gibalne oziroma likovne psihoterapije.
Hkrati prosimo za sestanek, na katerem bi lahko podrobneje obrazložili naše navedbe in se pogovorili o možnostih regulacije področja, ki jih omenjate v obrazložitvi.
S spoštovanjem,
Vesna Jevšenak, spec., ustanovna članica ZPGPS
- Aleksandra Schuller, ustanovna članica ZPGPS
Tamara Sernec, spec., ustanovna članica ZPGPS
Alenka Lin Vrbančič Simonič, spec., ustanovna članica in predsednica ZPGPS
(v imenu Združenja plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije: info@zpgps.si)
ter
Ajda Perme, MSc, ustanovna članica ZLIT
Irena Valdes, MA, ustanovna članica ZLIT
(v imenu Združenja likovnih terapevtov Slovenije: info@zlit.si)
V Ljubljani, 13. maja 2026
Opombe/spletni viri
[1] American Dance Therapy Association, What is Dance/Movement Therapy?
https://adta.memberclicks.net/what-is-dancemovement-therapy
[2] American Dance Therapy Association, What is Dance/Movement Therapy? PDF.
https://www.adta.org/assets/docs/What-is-DanceMovement-Therapy.pdf
[3] European Association Dance Movement Therapy, What is Dance Movement Therapy?
https://eadmt.com/what-is-dance-movement-therapy-dmt
https://eadmt.com/eadmt/what-is
[4] European Association Dance Movement Therapy, domača stran / predstavitev EADMT.
https://eadmt.com/
https://eadmt.com/eadmt/what-is
[5] Association for Dance Movement Psychotherapy UK, domača stran.
https://www.admp.org.uk/
[6] Združenje plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije, O združenju.
https://zpgps.si/o-zdruzenju/
[7] Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, Člani SKZP.
https://www.skzp.si/clani-skzp/
[8] American Art Therapy Association, What is Art Therapy?
https://arttherapy.org/what-is-art-therapy/
https://arttherapy.org/about-art-therapy/
[9] British Association of Art Therapists, What is art therapy?
https://baat.org/art-therapy/what-is-art-therapy/
[10] Health and Care Professions Council, Professions and protected titles – Arts therapists.
https://www.hcpc-uk.org/about-us/who-we-regulate/the-professions/
[11] European Federation of Art Therapy, Mission statement / About EFAT.
https://www.arttherapyfederation.eu/
https://www.arttherapyfederation.eu/about-efat.html
[12] Združenje likovnih terapevtov Slovenije, O združenju.
https://www.zlit.si/o-drustvu/
[13] Združenje likovnih terapevtov Slovenije, Likovna terapija.
https://www.zlit.si/
[14] Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, Člani SKZP.
https://www.skzp.si/clani-skzp/
[15] NICE, Psychosis and schizophrenia in adults: prevention and management, priporočili 1.4.4.3 in 1.4.4.4.
https://www.nice.org.uk/guidance/cg178/chapter/recommendations
[16] NICE, Psychosis and schizophrenia in adults: prevention and management, priporočilo 1.4.4.6.
https://www.nice.org.uk/guidance/cg178/chapter/recommendations
Last Updated: 14 maja, 2026 by ZPGPS
Odgovor na Pojasnila glede Uredbe o določitvi dovoljenih psihoterapevtskih pristopov plesno-gibalna psihoterapija in likovna psihoterapija
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Štefanova ulica 5
1000 Ljubljana
Zadeva: Odgovor na Pojasnila glede Uredbe o določitvi dovoljenih psihoterapevtskih pristopov plesno-gibalna psihoterapija in likovna psihoterapija
Spoštovani,
v zvezi s Pojasnili glede Uredbe o določitvi dovoljenih psihoterapevtskih pristopov (v nadaljevanju Pojasnilo) podajamo odgovor na del, ki se nanaša na plesno-gibalno in likovno psihoterapijo.
Uvodoma poudarjamo, da se z obrazložitvijo, da likovne psihoterapije in plesno-gibalne psihoterapije ni mogoče upoštevati kot samostojnih psihoterapevtskih pristopov, ne strinjamo. Po našem mnenju pojasnilo temelji na:
Ministrstvo v svojem Pojasnilu navaja, da sta likovna in plesno-gibalna psihoterapija »podsistema oziroma podpristopa v okviru umetnostne terapije (ang. Art therapy)«. Takšna opredelitev ni skladna z mednarodno strokovno rabo pojmov. V mednarodnem prostoru pomeni Art Therapy izključno likovno psihoterapijo, pojem Arts Therapies oziroma Creative Arts Therapies pa označuje več samostojno razvitih umetnostnoterapevtskih pristopov. Mednje sodijo izključno likovna psihoterapija, glasbena terapija, dramska terapija in plesno-gibalna psihoterapija.
Gre za sorodna, vendar samostojno razvita psihoterapevtska pristopa, ne za podvrsti nekakšne generične »Art therapy«. Takšno razlikovanje ni zgolj jezikovno, temveč bistveno vpliva na presojo: s tem ko MZ RS v Pojasnilih napačno definira plesno-gibalno in likovno psihoterapijo, že izhodiščno spregleda, da imata navedena umetnostnoterapevtska pristopa vsak svojo teorijo, metode, diagnostične oziroma formulacijske modele, izobraževalne in etične standarde, mednarodno strokovno infrastrukturo ter raziskovalno literaturo.
Plesno-gibalna psihoterapija ni podvrsta likovne terapije in ni zgolj podporna umetnostna tehnika. Je samostojen psihoterapevtski pristop, ki uporablja gibanje in ples kot primarni medij kliničnega raziskovanja, terapevtskega odnosa, ocenjevanja, intervencije in terapevtske spremembe. American Dance Therapy Association plesno-gibalno terapijo opredeljuje kot psihoterapevtsko uporabo gibanja za spodbujanje čustvene, socialne, kognitivne in telesne integracije posameznika ter izrecno navaja, da terapevti pri svojem delu opazujejo in ocenjujejo gibanje uporabnikov ter uporabljajo verbalno in neverbalno komunikacijo za oblikovanje intervencij.[1] Posebno pojasnilo ADTA dodatno navaja, da gibanje telesa hkrati zagotavlja sredstvo ocenjevanja in način intervencije.[2]
European Association Dance Movement Therapy prav tako opredeljuje plesno-gibalno (psiho)terapijo kot terapevtsko uporabo gibanja za spodbujanje čustvene, kognitivne, telesne, duhovne in socialne integracije posameznika.[3] EADMT je evropska krovna organizacija nacionalnih strokovnih združenj za plesno-gibalno terapijo in deluje za razvoj strokovne prakse, priznanje poklica ter kakovost prakse in izobraževanj v Evropi.[4]
To potrjuje tudi britanska strokovna in poklicna infrastruktura. V Združenem kraljestvu deluje Association for Dance Movement Psychotherapy UK (ADMP UK), strokovno telo za plesno-gibalno psihoterapijo. ADMP UK je članica European Association Dance Movement Therapy (EADMT) in UK Council for Psychotherapy (UKCP), kar je pomembno z vidika umeščenosti plesno-gibalne psihoterapije v psihoterapevtski strokovni prostor Združenega kraljestva.[5]
Na slovenski ravni deluje Združenje plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije (ZPGPS), krovna nacionalna strokovna organizacija za področje plesno-gibalne psihoterapije. ZPGPS je v letu 2019 postalo polnopravni član Evropske zveze za plesno-gibalno terapijo (EADMT), od leta 2020 pa ima tudi polnopravno članstvo v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP).[6] SKZP ZPGPS izrecno navaja med svojimi člani pod pristopom plesno-gibalna psihoterapija.[7] To dodatno potrjuje, da je PGP v slovenskem strokovnem psihoterapevtskem prostoru že prepoznana kot samostojen pristop.
Enako velja za likovno psihoterapijo. Ta ni zgolj ustvarjalna dejavnost, podporna aktivnost ali tehnika sproščanja, temveč samostojno razvit psihoterapevtski pristop, ki uporablja likovno izražanje, ustvarjalni proces, psihološko teorijo in terapevtski odnos kot temeljne elemente obravnave. American Art Therapy Association likovno terapijo opredeljuje kot poklic na področju duševnega zdravja, ki vključuje aktivno ustvarjanje, ustvarjalni proces, uporabljeno psihološko teorijo in človeško izkušnjo v psihoterapevtskem odnosu.[8] British Association of Art Therapists navaja, da sta v Združenem kraljestvu naziva »art therapist« in »art psychotherapist« zakonsko varovana in da morajo biti vsi likovni (psiho)terapevti registrirani pri Health and Care Professions Council.[9] Tudi HCPC opredeljuje umetnostne terapevte kot psihološke terapevte z umetnostnim usposabljanjem in usposabljanjem za psihološke intervencije, pri čemer kot varovane nazive navaja med drugim »art psychotherapist« in »art therapist«.[10]
Na evropski ravni obstaja European Federation of Art Therapy (EFAT), ki povezuje likovne terapevte in strokovna združenja za likovno terapijo v Evropi ter deluje za razvoj strokovne prakse, izobraževanja, raziskovanja in priznanja poklica.[11] V Sloveniji deluje Združenje likovnih terapevtov Slovenije (ZLIT), ki se ukvarja z razvojem in krepitvijo likovno terapevtske panoge v Sloveniji; od leta 2021 je tudi polnopravni član EFAT in vodi Register likovnih terapevtov v Sloveniji.[12] ZLIT likovno terapijo opredeljuje kot obliko psihoterapije, ki uporablja likovno izražanje kot primarno obliko komunikacije med terapevtom in udeležencem.[13] SKZP ZLIT izrecno navaja med svojimi polnopravnimi člani pod pristopom likovna psihoterapija.[14]
Pojasnilo ministrstva zato ne obravnava pravilnega strokovnega predmeta. Plesno-gibalna psihoterapija in likovna psihoterapija nista bili predlagani kot generična »umetnostna terapija« in tudi ne kot podporni metodi/tehniki, temveč kot samostojno razvita umetnostnoterapevtska oziroma psihoterapevtska pristopa: v mednarodni strokovni rabi znana pod imenoma Dance Movement Psychotherapy/Dance Movement Therapy oziroma Art Psychotherapy/Art Therapy. Napačna terminološka kategorizacija je vodila v napačen materialni sklep.
Tudi stanje v evropskem in širšem mednarodnem prostoru ne podpira zaključka, da gre pri plesno-gibalni in likovni psihoterapiji zgolj za podporni terapiji. Pri plesno-gibalni psihoterapiji to potrjujejo zlasti ADTA, EADMT, ADMP UK, ZPGPS in SKZP, pri likovni psihoterapiji pa AATA, BAAT, HCPC, EFAT, ZLIT in SKZP. Ti viri kažejo, da gre za samostojno razvita psihoterapevtska pristopa z lastnimi organizacijami, standardi, registri, izobraževanji in strokovno identiteto.
Dodatno opozarjamo, da tudi klinične smernice ne potrjujejo stališča, da so umetnostne terapije zgolj podporne aktivnosti brez psihoterapevtskega značaja. NICE v smernicah za psihozo in shizofrenijo pri odraslih umetnostne terapije umešča med psihološke in psihosocialne intervencije ter določa, da naj jih izvajajo registrirani umetnostni terapevti z izkušnjami na področju psihoze oziroma shizofrenije. Smernice izrecno navajajo, da naj umetnostne terapije združujejo psihoterapevtske tehnike z dejavnostjo, namenjeno spodbujanju ustvarjalnega izražanja, ter da naj med cilji vključujejo razvijanje novih načinov doživljanja sebe in odnosov z drugimi, organizacijo izkušenj ter razumevanje čustev, ki se pojavijo v ustvarjalnem procesu.[15] NICE hkrati razlikuje umetnostne terapije od svetovanja in podporne psihoterapije, saj za slednje določa, naj se jih pri psihozi in shizofreniji ne ponuja rutinsko kot specifičnih intervencij, medtem ko umetnostne terapije navaja med učinkovitejšimi psihološkimi obravnavami.[16]
Navedeno ne pomeni, da je vsaka uporaba umetnosti v zdravstvenem, socialnem ali izobraževalnem okolju psihoterapija. Prav nasprotno: ravno zato je treba razlikovati med širšim kontinuumom umetnosti in zdravja, umetnostnimi intervencijami, podporno uporabo umetnosti ter strokovno reguliranimi umetnostnoterapevtskimi oziroma psihoterapevtskimi pristopi. plesno – gibalni psihoterapiji in likovni psihoterapiji sta bila predstavljena kot slednje: kot pristopa z lastno teorijo, specifičnimi mehanizmi terapevtske spremembe, etičnimi, izobraževalnimi in poklicnimi standardi, formalno strukturiranim izobraževanjem in raziskovalno odgovornostjo.
Predloženo gradivo za plesno-gibalno psihoterapijo je sistematično prikazalo, da plesno-gibalna psihoterapija izpolnjuje osnovna in dodatna merila Pravilnika. V njem so posebej obravnavani široka in mednarodno publicirana teoretska podlaga, znanstvene revije s področja plesno-gibalne psihoterapije, temeljne znanstvene monografije, mednarodna strokovna združenja, upoštevanje uporabnikovih preferenc in kulturnega ozadja, specifičen način diagnostike oziroma klinične formulacije, randomizirane klinične raziskave, sistematični pregledi in metaanalize, druge kvantitativne in kvalitativne študije izidov in procesa, študije mehanizmov terapevtske spremembe, študije primerov, mednarodne zdravstvene in socialne politike, primeri dobrih praks, klinična odličnost ter mnenja mednarodnih strokovnih združenj, visokošolskih in kliničnih ustanov.
Primerljivo bi moralo ministrstvo presojati tudi likovno psihoterapijo, tj. kot samostojni psihoterapevtski pristop, ne pa je zavrniti na podlagi splošne, nediferencirane in strokovno napačne opredelitve kot »Art therapy« ter mnenja, da ustreza »podporni terapiji«. Če ministrstvo meni, da likovna ali plesno-gibalna psihoterapija ne izpolnjujeta meril, mora to obrazložiti po posameznem merilu, z navedbo konkretnih razlogov in z vsebinsko opredelitvijo do predloženih oziroma razpoložljivih dokazil. Pavšalna kategorizacija plesno-gibalne in likovne psihoterapije kot podpornih terapij ne more nadomestiti presoje teoretske podlage, raziskovalnih dokazov, mednarodnih strokovnih organizacij, izobraževalnih standardov, kliničnih smernic in mednarodne prakse.
Posebej poudarjamo, da plesno-gibalna psihoterapija ne naslavlja zgolj simptomatike ali splošnega počutja, temveč deluje na ravni utelešenih odnosnih vzorcev, afektivne regulacije, telesne organizacije, neverbalne komunikacije, implicitnega spomina, razvoja sebstva, meja, ritma, prostora, dinamike in kinestetičnega uglaševanja. Gibanje v plesno-gibalni psihoterapiji ni dodatek k verbalni terapiji, temveč primarni terapevtski jezik, sredstvo kliničnega ocenjevanja in način intervencije.
Prav tako likovna psihoterapija ne pomeni zgolj ustvarjalne aktivnosti, temveč uporablja likovno izražanje, simbolizacijo, material, podobo, ustvarjalni proces in terapevtski odnos kot sredstva kliničnega razumevanja, izražanja, regulacije, integracije in terapevtske spremembe. Pri obeh pristopih umetnostni medij ni dodatek psihoterapiji, temveč sestavni del psihoterapevtskega procesa.
Plesno-gibalna in likovna psihoterapija zato po svoji naravi ustrezata zakonski opredelitvi psihoterapevtskega pristopa kot konceptualnega temelja, modela, teorije in filozofije razumevanja človekovega razvoja, mišljenja, čustvovanja in vedenja ter strategij psihoterapevtske obravnave in intervencij.
Glede na navedeno predlagamo, da ministrstvo ponovno opravi presojo plesno-gibalne in likovne psihoterapije na pravilno ugotovljeni strokovni podlagi, torej kot presojo plesno-gibalne psihoterapije/plesno-gibalne terapije (v mednarodni terminologiji se uporabljata imeni Dance Movement Psychotherapy/Dance Movement Therapy in sta sopomenki) in likovne psihoterapije/likovne terapije (v mednarodni terminologiji to področje označujeta imeni Art Psychotherapy/Art Therapy, ki sta sinonima).
Pri tej presoji naj ministrstvo upošteva mednarodno strokovno terminologijo in razlikovanje med Art Therapy kot likovno terapijo/likovno psihoterapijo in Arts Therapies/Creative Arts Therapies kot krovnim imenom za štiri samostojne umetnostnoterapevtske pristope (likovna, dramska, glasbena in plesno-gibalna psihoterapija), ki niso nikjer v svetu izenačeni z nekakšno »Art therapy« niti niso njeni »podpristopi«.
Predlagamo, da se Uredba o določitvi dovoljenih psihoterapevtskih pristopov dopolni tako, da se med dovoljene psihoterapevtske pristope uvrstita:
Plesno-gibalna psihoterapija, imenovana tudi plesno-gibalna terapija;
in
Likovna psihoterapija, imenovana tudi likovna terapija.
Podredno predlagamo, da ministrstvo, če predlogu ne sledi, pripravi konkretno, individualizirano in strokovno obrazloženo opredelitev po vsakem posameznem merilu Pravilnika, z navedbo, katero merilo naj ne bi bilo izpolnjeno in zakaj, ter se izrecno opredeli do dokazil o mednarodni strokovni, raziskovalni, klinični, izobraževalni in poklicni uveljavljenosti plesno-gibalne oziroma likovne psihoterapije.
Hkrati prosimo za sestanek, na katerem bi lahko podrobneje obrazložili naše navedbe in se pogovorili o možnostih regulacije področja, ki jih omenjate v obrazložitvi.
S spoštovanjem,
Vesna Jevšenak, spec., ustanovna članica ZPGPS
Tamara Sernec, spec., ustanovna članica ZPGPS
Alenka Lin Vrbančič Simonič, spec., ustanovna članica in predsednica ZPGPS
(v imenu Združenja plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije: info@zpgps.si)
ter
Ajda Perme, MSc, ustanovna članica ZLIT
Irena Valdes, MA, ustanovna članica ZLIT
(v imenu Združenja likovnih terapevtov Slovenije: info@zlit.si)
V Ljubljani, 13. maja 2026
Opombe/spletni viri
[1] American Dance Therapy Association, What is Dance/Movement Therapy?
https://adta.memberclicks.net/what-is-dancemovement-therapy
[2] American Dance Therapy Association, What is Dance/Movement Therapy? PDF.
https://www.adta.org/assets/docs/What-is-DanceMovement-Therapy.pdf
[3] European Association Dance Movement Therapy, What is Dance Movement Therapy?
https://eadmt.com/what-is-dance-movement-therapy-dmt
https://eadmt.com/eadmt/what-is
[4] European Association Dance Movement Therapy, domača stran / predstavitev EADMT.
https://eadmt.com/
https://eadmt.com/eadmt/what-is
[5] Association for Dance Movement Psychotherapy UK, domača stran.
https://www.admp.org.uk/
[6] Združenje plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije, O združenju.
https://zpgps.si/o-zdruzenju/
[7] Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, Člani SKZP.
https://www.skzp.si/clani-skzp/
[8] American Art Therapy Association, What is Art Therapy?
https://arttherapy.org/what-is-art-therapy/
https://arttherapy.org/about-art-therapy/
[9] British Association of Art Therapists, What is art therapy?
https://baat.org/art-therapy/what-is-art-therapy/
[10] Health and Care Professions Council, Professions and protected titles – Arts therapists.
https://www.hcpc-uk.org/about-us/who-we-regulate/the-professions/
[11] European Federation of Art Therapy, Mission statement / About EFAT.
https://www.arttherapyfederation.eu/
https://www.arttherapyfederation.eu/about-efat.html
[12] Združenje likovnih terapevtov Slovenije, O združenju.
https://www.zlit.si/o-drustvu/
[13] Združenje likovnih terapevtov Slovenije, Likovna terapija.
https://www.zlit.si/
[14] Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, Člani SKZP.
https://www.skzp.si/clani-skzp/
[15] NICE, Psychosis and schizophrenia in adults: prevention and management, priporočili 1.4.4.3 in 1.4.4.4.
https://www.nice.org.uk/guidance/cg178/chapter/recommendations
[16] NICE, Psychosis and schizophrenia in adults: prevention and management, priporočilo 1.4.4.6.
https://www.nice.org.uk/guidance/cg178/chapter/recommendations
Category: Uncategorized
Najnovejši prispevki
Arhivi
Strani